Kot vodja se morate naučiti, da ni naloga sodelavc...
V življenju lahko igramo samo dve vlogi. Vlogo tistega, ki povzroča dogajanje ali vlogo nekoga, ki je posledica dogajanja z drugo besedo žrtev.
Kaj pomeni biti popoln povzročitelj dogajanja sem razumela takrat, ko sem ustanovila lastno podjetje.
Pred tem sem bila direktorica podjetja, ki ni bilo v moji lasti. Kljub temu, da sem bila pri svojem delu zelo samostojna in svobodna, sem le imela nad sabo nadzorni svet, upravo matične družbe, torej vedno nekoga, ki sem mu bila dolžna poročati in izpolnjevati določena pričakovanja in plane, ki sem jih z ekipo morala uresničiti. In to se mi je zdelo povsem normalno. Velikokrat sta me moja tekmovalnost in ego pripravila do tega, da sem opravila naloge tudi takrat, “ko se mi ni dalo”, ker si nisem dovolila, da ne bi bila med najboljšimi.
Potem, pa sem začela samostojno pot in naenkrat sem bila sama s svojo popolno svobodo. In tukaj sem šele povsem razumela : “Popolna svoboda, pomeni popolno odgovornost.” Ko si sam zastavljaš cilje, plane, roke, ko ni nikogar, ki bi mu moral poročati, ko nisi nikomur odgovoren za to, kaj si ta dan opravil, se začno pravi izzivi.
Imeti moraš zelo jasen cilj in naloge razdelane na dnevni nivo, sicer te zelo hitro pogoltne cona udobja.
Meni je v začetku pomagalo dvoje.
1. Vsak večer sem sama sebi napisala kratko poročilce, kjer sem naštela končne produkte svojega dela tisti dan: npr.: napisala in objavila novico, opravila trening pri stranki, dobila 3 priporočila in se dogovorila za sestanek, opravila dva razgovora in zaključila stranki… Ker je moj cilj jasen, nimam težav pri izbiri opravil, ker je edini kriterij ta, ali me tisto, kar v danem trenutku delam pelje bližje k cilju ali me oddaljuje.
2. Velikokrat sem se vprašala, ali bi kot delodajalec bila zadovoljna sama s sabo. Moram reči, da v začetku ni bilo lahko, ker nisem vedno opravila tega, kar bi kot vodja zahtevala od svojih sodelavcev. Zato sem morala samo sebe zelo natrenirati.
To mi pomaga, da ves čas ohranjam čisto glavo in fokus, tudi takrat, ko se soočam z izzivi ali pa me je preprosto napade “lenoba.”
Polna odgovornost je to, da verjameš, da je vse odvisno od tebe in da dosežeš svoje cilje ne glede na okoliščine.
Ljudi v glavnem lahko razdelimo v 4 kategorije. Tisti, ki se nahajajo v spodnjih dveh so negativni in tiste izločite iz svojega življenja.V zgornjih dveh kategorijah so pozitivni.
Splošno stanje ljudi je KRITIKA. Če na kritiko nekdo odreagira s še močnejšo ktritiko, potem oseba pade v vlogo žrtve – začne jokati, da bi se komu zasmilila. ( Poglejte to igro pri nekaterih zakoncih.)
Sčasoma sem razumela, da je življenje igra. Vsak posameznik igra igro, pa če tega zaveda ali ne. Vprašanje je, čigavo igro igraš in s kom. In ni vseeno ali igraš igro, ki ti je všeč ali igro, ki ti ni všeč.
Večina ljudi je neuspešnih zato, ker obtožujejo tiste, od katerih po njihovem mnenju niso dobili dovolj pomoči.
Če bi ti ljudje postali uspešni, potem ne bi mogli več obtoževati staršev, bivše žene, bivšega moža, tašče, šefa. – Ostali bi brez igre. smiley
Jaz igram igro, ki sem si jo vedno želela in ki je moje življenjsko poslanstvo. Pomagati ljudem, da postanejo bolj uspešni, da več zaslužijo, živijo boljše življenje in so predvsem bolj srečni. Da igrajo dobro, človeka vredno igro!
Nikoli ne igrajte igre, ki ni vaša ali ni usklajena z vašimi cilji.
Igrajte dobro igro in uživajte v njej.
Naj bo Sila z vami.
Metka Pal
specialistka za zaključevanje
http://www.zakljucevanje.si
info@zakljucevanje.si
031-455-283
